Naše angleške zgodbe

Opis dejavnosti:

1. lekcija: "Gradnja kolektivne zgodbe"

Uvodna dejavnost (15 min): Uvod v koncept pripovedovanja zgodb in pomen sodelovanja pri ustvarjanju zgodb. Za organizacijo dejavnosti glejte 1. SKLOP.

Ideje za brainstorming (20 min): Učence razdelite v skupine. Vsaka skupina naj izbere ideje za fantazijsko zgodbo, ki jo bo napisala v angleščini. Vsaka skupina mora opredeliti glavnega junaka, okolje in začetni problem zgodbe. Primer: Glavni junak: mladi raziskovalec; Okolje: mesto, ki lebdi v oblakih; Začetni problem: izginotje čarobnih predmetov. Za organizacijo dejavnosti glejte 2. SLEDILNI RAZPORED.

Konstrukcija zgodbe (25 min): Vsaka skupina na podlagi ustvarjenih idej razvije kratko zgodbo, pri čemer izmenično piše v angleščini. Učenci naj opredelijo kratko zgodbo, like in določijo vsaj tri ključne besede, pomembne za zgodbo, ki jih predstavijo sošolcem. Za vsako izbrano besedo skupine opredelijo pomen in ustvarijo plakat, na katerem predstavijo besede in pomene. Učenci lahko za iskanje vsebine in slik uporabijo digitalna orodja. Zbrane besede bodo oblikovale besedišče zgodb, ki bo na voljo razredu.

2. lekcija: "Dramatizacija zgodbe"

Ogrevalna dejavnost (10 min): Vaje za pripravo učencev na dramatizacijo, kot so improvizacijske igre. Za organizacijo dejavnosti glejte 3. SKLAD.

Scenarij in vloge (25 min): Učence razdelite v skupine, oblikovane v 1. lekciji. Vsaka skupina prebere in predstavi svojo zgodbo. Skupine razpravljajo o različnih zgodbah in izberejo eno, ki jo bo predstavila. Spodbujajte sodelovalno vzdušje in izmenjavo mnenj med učenci. Možno je tudi mešati različne zgodbe, da se poudarijo različni ustvarjalni talenti, ki so se pojavili. Ko je zgodba izbrana, se skupine dogovorijo o morebitnih spremembah scenarija in izberejo vloge, ki jih bo vsaka skupina interpretirala. Na primer, ena skupina lahko prevzame vlogo lika ali pripovedovalca.

Dramatizacija in snemanje (25 min): Skupine se organizirajo in uprizorijo svoj del zgodbe, razred pa posname nastope. Ustvarjeni videoposnetek se lahko uporabi in da na voljo razredu kot rezultat dejavnosti.

Lekcija 4: "Izmenjava idej in refleksija"

Uvodna dejavnost (15 min): Razprava o izkušnji sodelovanja, ustvarjanja zgodb, dramatizacije in vizualnega besedišča.

Izmenjava idej (25 min): Učenci sodelujejo v izmenjavi idej med skupinami, kjer razpravljajo o izzivih in odkritjih med procesom sodelovanja.

Končna refleksija (20 min): Vsaka skupina razmisli o svojih izkušnjah in opredeli prednosti sodelovanja ter področja za izboljšave. Za organizacijo dejavnosti glejte 4. SKLOP.

Pričakovani rezultati: Ob koncu dejavnosti bodo izdelani naslednji izdelki:

• Plakat za vsako skupino z vsaj tremi ključnimi besedami, ki predstavljajo ustvarjeno zgodbo

• Videoposnetek z dramatizacijo ene od zgodb, ki so jih ustvarile delovne skupine

Vrednotenje: Vrednotenje bo temeljilo na aktivnem sodelovanju, vzajemnem učenju, ustvarjalnosti v skupnih dejavnostih, kakovosti dramatizacije in končni refleksiji o sodelovanju.

Končne opombe: Dejavnost je zasnovana za krepitev besedišča in znanja novih besed v angleščini. Uporabi se lahko kot osnova za podobne dejavnosti v drugih jezikih. Namenjena je tudi povezovanju učenja angleščine s kompetenco "Sodelovanje", kar učencem ponuja zanimivo izkušnjo, ki razvija jezikovne spretnosti in sposobnosti sodelovanja. Navedeni primeri so primerni za učence osnovne šole, saj spodbujajo ustvarjalnost in pozitivno interakcijo med učenci.

_____________________________________

1. SKLOP: 1. LEKCIJA Razlaga pripovedovanja zgodb Začnite z jasno in preprosto definicijo, kaj pomeni »pripovedovanje zgodb«. Lahko začnete s poudarjanjem, da je pripovedovanje zgodb umetnost deljenja zgodb in kako z drugimi delimo izkušnje, čustva in življenjske lekcije z besedami, podobami ali celo gestami. Za lažje razumevanje lahko uporabite vsakdanje primere, tako da koncept pripovedovanja zgodb povežete z vsakodnevnimi situacijami, ki jih učenci lahko prepoznajo. Primer: »Pomislite, kdaj boste prijateljem povedali, kaj ste počeli čez vikend, ali ko boste opisali film, ki vam je bil res všeč. Tudi to je pripovedovanje zgodb.« Kulturni pomen: Poudarite, kako je pripovedovanje zgodb temeljni del vsake kulture po vsem svetu, ki se uporablja za prenos zgodovine, vrednot, tradicij in znanja.

Pomen sodelovanja pri pripovedovanju zgodb Kolektivno ustvarjanje: Pojasnite, da se zgodbe sicer lahko ustvarjajo posamično, vendar lahko ljudje pri sodelovanju združijo svoje ideje, izkušnje in ustvarjalnost, da ustvarijo bogatejše in kompleksnejše zgodbe. Primeri sodelovanja: Predstavite primere znanih del, ustvarjenih s sodelovanjem. Na primer, številni filmi in televizijske serije so rezultat timskega dela med pisatelji, režiserji, igralci in drugimi strokovnjaki. Prednosti različnih perspektiv: Pogovorite se o tem, kako različni ljudje v zgodbo vnesejo različne perspektive. Vsaka oseba v ekipi ima edinstvene življenjske izkušnje in ideje. Ko se te združijo, je zgodba obogatena s podrobnostmi in vidiki, ki jih ena oseba sama morda ne bi upoštevala.

Priporočena dejavnost: Da bo uvod interaktiven, lahko vključite kratko igro za prebijanje ledu s pripovedovanjem zgodb. Igra »Štafeta zgodb«: Učenci sedijo v krogu. Najprej poveste en stavek zgodbe, nato pa vsak učenec doda svoj stavek. To ni le zabavno, ampak tudi konkretno prikazuje, kako lahko sodelovanje zgradi nekaj, česar nihče ne bi mogel ustvariti sam.

Zaključek: Uvod zaključite s povzetkom in poudarkom na tem, kako je mogoče s timskim delom in izmenjavo različnih idej izboljšati kakovost in globino ustvarjenih zgodb, s čimer se obogati učna izkušnja vseh. Ta uvod naj bi učencem pomagal razumeti vrednost pripovedovanja zgodb in sodelovalnega pristopa ter jih pripravil na naslednje dejavnosti, kjer bodo te koncepte uporabili.

2. SKLOP: 1. LEKCIJA Razdelitev učencev v skupine za možgansko nevihto je odličen način za spodbujanje ustvarjalnosti in sodelovanja. Tukaj je nekaj primerov, ki jih lahko vsaka skupina uporabi kot izhodišče za ustvarjanje lastne fantazijske zgodbe v angleščini:

Primer 1: Glavni lik: Dekle, ki se zna pogovarjati z živalmi. Prizorišče: Začarani gozd, kjer ima vsako drevo svojo dušo. Začetna težava: Gozd začne izgubljati barvo in življenje, dekle pa mora odkriti vzrok.

Primer 2: Glavni lik: Najstniški izumitelj, ki ga navdušuje mehanika. Prizorišče: Futuristična metropola, kjer je vse avtomatizirano. Začetna težava: Mestni stroji nenadoma začnejo delovati nepravilno in nastane kaos.

Primer 3: Glavni lik: Pirat duh, ki tava po morjih. Prizorišče: Arhipelag skrivnostnih otokov, ki se pojavijo le ob polnoči. Začetna težava: Pirat mora najti izgubljeni zaklad, da bi se odrešil in se preselil v posmrtno življenje.

Primer 4: Glavni lik: Princesa, ki noče slediti tradicijam svojega kraljestva. Prizorišče: Starodavni grad, zgrajen na vulkanu. Začetni problem: Vulkan se prebudi in princesa mora najti način, kako rešiti svoje ljudstvo, ne da bi pri tem žrtvovala svojo svobodo.

Primer 5: Glavni lik: Deček, ki odkrije, da lahko s svojimi mislimi potuje skozi čas. Prizorišče: Različna zgodovinska obdobja, od srednjega veka do moderne dobe. Začetna težava: Med enim od svojih potovanj se deček znajde ujet v preteklosti in mora najti način, kako se vrniti v sedanjost.

Ti primeri lahko služijo kot modeli za učence, ki lahko s pomočjo razprave in skupnega iskanja možgan spreminjajo, razširjajo ali kombinirajo različne elemente, da ustvarijo edinstveno zgodbo. Cilj je spodbuditi ustvarjalnost in uporabo angleškega besedišča v zabavnem in domiselnem kontekstu.

3. SKLAD: 2. LEKCIJA Za pripravo učencev na dramatizacijo so lahko improvizacijske igre odlično orodje za sproščanje ustvarjalnosti, izboljšanje tekočnosti komunikacije in krepitev samozavesti. Tukaj je nekaj primerov improvizacijskih vaj, ki jih lahko uporabite kot ogrevalne dejavnosti:

1. "Šepetanje po poti" Kako igrati: Učenci stojijo v krogu. En učenec najprej zašepeta stavek na uho osebe poleg sebe. Stavek si mora na skrivaj posredovati od enega učenca do drugega, dokler se ne vrne k prvotnemu pošiljatelju. Cilj: Ta igra pomaga izboljšati koncentracijo in aktivno poslušanje, ki sta ključna elementa dramatizacije.

2. "Glasbeni kipi" Kako igrati: Predvajajte glasbo in pustite učencem, da se prosto gibljejo po učilnici. Ko se glasba ustavi, morajo vsi zamrzniti v pozi. Zadnji, ki zamrzne, je zunaj. Cilj: Ta igra pomaga sprostiti se in pripraviti na improvizacijo, saj spodbuja hitre reakcije na zunanje dražljaje.

3. »Eno čustvo naenkrat« Kako igrati: Učenci stojijo v krogu. Vsak učenec mora po vrsti stopiti v krog in izraziti stavek z različnim čustvom (veselje, žalost, jeza, strah itd.). Ostali morajo uganiti, za katero čustvo gre. Cilj: Ta vaja pomaga učencem raziskati različne čustvene izraze in jih učinkovito uporabiti pri dramatizaciji.

4. "Naključni dialogi" Kako igrati: Pripravite trakove papirja z naključnimi besednimi zvezami. Učenci se razdelijo v pare, narišejo trak papirja in začnejo improviziran prizor, ki vključuje to besedno zvezo. Cilj: Ta igra spodbuja ustvarjalnost in sposobnost hitrega sestavljanja koherentne pripovedi ali dialoga, kar je bistveno za dramatizacijo.

5. "Skrivni cilji" Kako se igrati: Vsak učenec prejme skrivni cilj na listu papirja (npr. prepričati druge, da pojejo, nasmejati nekoga itd.). Med improvizirano skupinsko interakcijo mora vsak učenec poskusiti doseči svoj cilj, ne da bi ga izrecno razkril. Cilj: Ta vaja spodbuja subtilnost in kompleksnost pri interpretaciji likov ter spodbuja učence k uresničevanju skritih ciljev.

   Uporaba teh improvizacijskih iger kot ogrevanja lahko učence naredi bolj odprte in odzivne, kar sta dve bistveni lastnosti za dobro dramatizacijo.

   
   

SKLAD 4: LEKCIJA 4 Vodilna vprašanja za vodenje razprave med uvodnimi dejavnostmi (15 min).

Kaj je bil najbolj nagrajujoč del skupnega ustvarjanja zgodbe? S katerimi izzivi ste se srečali med delom v skupini? Kako ste premagali nesoglasja ali različna mnenja med ustvarjanjem zgodbe? Kako je sodelovanje vplivalo na končni izid zgodbe? Kaj ste se skozi to izkušnjo naučili o timskem delu?

Izmenjava idej (25 min): Razprava o izzivih in odkritjih med procesom sodelovanja. Vodilna vprašanja za spodbujanje razprave:

Kateri je bil najtežji trenutek v ustvarjalnem procesu in kako ste se z njim spopadli? Katere tehnike ali strategije so se vam zdele koristne za ohranjanje skupinske kohezije? Kateri so bili nekateri najbolj razsvetljujoči ali presenetljivi trenutki med ustvarjanjem zgodbe? Kako menite, da so se vaše sposobnosti sodelovanja spremenile zaradi te izkušnje? Katere osebne veščine menite, da ste razvili s tem projektom?

Zaključna refleksija (20 min): Refleksija o skupinskih izkušnjah Vodnik za zaključno refleksijo:

Katere so tri glavne točke, ki jih je vsak član skupine prispeval k projektu? Katere vidike skupinskega dela bi želeli izboljšati ali spremeniti za prihodnje projekte? Kako bi lahko nauke, pridobljene iz te izkušnje, uporabili na drugih področjih vaše šole ali osebnega življenja? Katere komunikacijske metode znotraj skupine so se najbolje obnesle? Če bi lahko projekt ponovili, kaj bi naredili drugače?

Z uporabo teh vodilnih vprašanj si lahko študenti ustvarijo jasen okvir za razpravo in kritično refleksijo svojih izkušenj s sodelovanjem, s čimer izboljšajo svoje analitične in razumevajoče sposobnosti procesov sodelovanja. Te razprave in refleksije pomagajo tudi utrditi pridobljene veščine in spodbujajo večjo ozaveščenost o skupinski dinamiki.