Arhitekti časa

Opis dejavnosti:

Lekcija 1: Uvodna dejavnost:

Razprava o miselnosti rasti in njeni uporabi v kolektivnem pripovedovanju zgodb (15 minut)

Začnite lekcijo z razlago koncepta miselnosti rasti in poudarkom na tem, kako jo je mogoče uporabiti pri ustvarjanju kolektivne zgodbe. Miselnost rasti se nanaša na prepričanje, da je mogoče sposobnosti in veščine razviti s trudom, prakso in nenehnim učenjem.

Poudarite pomen tega koncepta pri učenju zgodovine in ustvarjanju pripovedi. Postavite odprta vprašanja, da spodbudite razpravo med učenci:

• Kaj za vas pomeni imeti miselnost rasti?

• Kako lahko vpliva na to, kako se lotevamo izzivov pri pripovedovanju zgodovinskih zgodb?

• Ali lahko delite izkušnje, kjer ste to veščino uporabili med študijem zgodovine ali v drugih situacijah?

Razpravo zaključite s kratkim povzetkom, kako lahko miselnost rasti uporabimo pri ustvarjanju kolektivne zgodbe. Poudarite pomen odprtosti za nove ideje, sprejemanja povratnih informacij in učenja iz njih, dojemanja izzivov kot priložnosti za rast in z učenci postavite cilje dejavnosti (npr. sodelovanje pri razvoju privlačne zgodbe in prilagodljivo vključevanje zgodovinskih elementov).

Analiza zgodovinskega obdobja (25 minut):

Učenci raziskujejo določeno zgodovinsko obdobje, pri čemer prepoznavajo ključne dogodke in pomembne osebnosti.

Gradnja zgodovinskega konteksta (20 minut):

V skupinah učenci konstruirajo zgodovinski kontekst za skupno zgodbo, pri čemer upoštevajo izzive in priložnosti tistega obdobja.

Primer 1. lekcije: Med konstruiranjem zgodovinskega konteksta lahko učenci raziščejo renesanso. Vsaka skupina izbere drugačen vidik, kot so umetnost, znanost ali politika, in ustvari zgodovinski kontekst z vključevanjem izzivov in priložnosti tistega obdobja.

Lekcija 2: Oblikovanje kolektivne zgodbe

Uvod v narativno konstrukcijo (15 minut):

• Pogovor o ključnih elementih zgodbe, kot so zaplet, liki in okolje.

Skupinsko delo (30 minut):

• Učenci, še vedno v skupinah, razvijejo zaplet za skupno zgodbo, s poudarkom na izzivih, s katerimi se bodo soočili liki.

Predstavitev in povratne informacije (15 minut):

• Vsaka skupina predstavi svoj pripovedni koncept razredu in prejme povratne informacije od drugih učencev.

Primer 2. lekcije: Pri oblikovanju zgodbe lahko učenci razvijejo zaplet, v katerem sodelujejo zgodovinske osebnosti, kot sta Leonardo da Vinci in Galileo Galilei. Izziv bo v prilagodljivem vključevanju zgodovinskih dejstev v ustvarjalne zaplete.

Lekcija 3: Pisanje in kolektivna refleksija

Pisna dejavnost (25 minut):

• Učenci, še vedno v skupinah, začnejo pisati skupno zgodbo, pri čemer se osredotočajo na sodelovanje in vključevanje zgodovinskih izzivov.

Revizija in urejanje (20 minut):

• Skupine si izmenjujejo zgodbe in si zagotavljajo povratne informacije za izboljšanje skladnosti in kakovosti pripovedi.

Zaključek in končna razprava (15 minut):

• Razprava o individualni in kolektivni rasti med procesom ustvarjanja pripovedi, s poudarkom na vrednosti miselnosti rasti.

Primer 3. lekcije: Med kolektivnim pisanjem bodo morali biti učenci prilagodljivi pri dogovarjanju in prilagajanju zapleta, ko se bodo med ustvarjalnim procesom pojavljale nove ideje. Revizija in urejanje bosta spodbujala prilagodljivost pri razmisleku o potrebnih spremembah za izboljšanje zgodbe.

Ocena:

Ocenjevanje bo temeljilo na aktivni udeležbi, ustvarjalnosti pri gradnji pripovedi, sposobnosti uporabe miselnosti rasti pri sodelovanju in pisanju.

Končne opombe:

Ta dejavnost združuje zgodovino s kompetenco »miselnosti rasti« in spodbuja učence k sodelovanju pri ustvarjanju skupne zgodbe. Ustvarjanje pripovedi spodbuja ustvarjalnost in kritično refleksijo o osebni in zgodovinski rasti.